ZBOGOM, LJUBIšA SAMARDžIć

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Odšel je Ljubiša Samardžić. Eden največjih in najbolj popularnih igralcev bivše Jugoslavije, ki smo ga imeli zelo radi tudi v Sloveniji. Gledal sem ga v mnogih odličnih filmih, tudi v Bombaših, kjer sta z Bato Živojinovićem odigrala tisti antologijski prizor, kjer sta izmenjala tale dialog: 
“Ne čudiš se što mi idemo ovako po njemačkom teritoriju?”
“Svak je lud na svoj način.”
“Ima pravo čovjek, šta ima da se čudi, ovo je Jugoslavija.”

Pa v Bitki na Neretvi, verjetno najboljšem vojnem filmu vseh časov, kjer sta s sestro padla pod streli Četnikov. Pa v Desantu na Drvar, kjer se je zaljubil v Slovenko, ki so jo potem ubili Nemci. Pa v Lagerju Niš, kjer igra kockarja, ki šele na koncu filma v roke prime puško. Sami super filmi. No ja, pa v Bošku Buhi in Timočki Buni, tipičnima jugo mojstrovinama, ki bi ju lahko gledal vsako leto znova. In seveda v Hladnikovem Peščenem gradu, kjer sta se z Alijem Ranerjem tepla za Mileno Dravič. Tam je bil Smoki in to je ostal do svoje smrti.

Našteval bi lahko celo noč, toliko dobrih in nepozabnih vlog nam je dal. 
Bil je enkraten igralec in tudi soliden režiser. 
In velika legenda Jugo filma. Takega ne bo več. 
Naj počiva v miru.

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers