MOJI SPOMINI NA ČERNOBIL

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Černobil je bil zame kot 11. september. Star sem bil vsega 12 let, panika pa je zadela tudi Slovenijo. Po radiu, televiziji in v časopisih so nas opozarjali, da obstaja nevarnost "kislega" dežja in da se pravzaprav sploh ne ve, kakšne razsežnosti bo ta jedrska nesreča sploh imela. Ukrajina se mi je nenadoma zdela nevarno blizu. Čeprav sem bil otrok, me je bilo pošteno strah. Kot da bi reaktor razneslo v Celju. Nekje čisto blizu mojega bloka. Ali kar na stranišču. Medtem, ko bi kakal. Mama in oče sta mi zabičala, naj ne hodim preveč po dvorišču in naj pazim, če bo začelo deževati. Da pač obstaja nevarnost "kislega" dežja, ki ti lahko poškoduje lasišče in te naredi za neplodnega. “Neplodnega?” sem vprašal. “Ja, takega, da ne boš mogel imeti malih Iztokov, ko boš velik,” mi je pojasnila mama. Ker sem bil trmast otrok, sem si mislil svoje in sredi dežja veselo igral nogomet. S svojo blokovsko klapo seveda. Prav na ta dan sem dal kar tri gole, prav na ta dan sem se počutil najbolj pogumnega. Tako je, strah me je očitno minil v trenutku, ko sem šel na dvorišče. Ko sem ugotovil, da me atomska bomba ne bo ubila. In ko sem bil prepričan, da je Ukrajina res predaleč, da bi se mi lahko kaj zgodilo.

Kaj vem, morda sem od takrat dalje malce čez les. Malo nor in tak, da se mi pozna ta "kisli" dež. Kaj vem, morda so vsi otroci, ki so se rodili leta 1986, zato tako nori in malce drugačni. Kaj vem, morda bi moral tiste usodne tedne res ostati doma in paziti na dež, ki je padal z neba. Kaj vem, morda pa vse skupaj nima nobene zveze in je bila Ukrajina res predaleč, da bi se vpliv eksplozije čutil pri nas.

Kakorkoli že, Černobil je bil moj 11. september, moj dan D, dan, ki sem si ga zapomnil za vedno. Moja Hirošima in moj Nagasaki. Še vedno sem hvaležen bogu, da nisem takrat živel v Ukrajini in da se nam ni kaj podobnega zgodilo v Krškem. Še vedno se spomnim vseh tistih nesrečnih ljudi, ki še danes čutijo posledice. In vseh tistih številnih razprav, ki so se takrat odvijale po vseh slovenskih lokalih, šolah in službah. Černobil je bil debata vseh debat. In opozorilo, da je jedrska energija nevarna tudi takrat, ko jo imamo pod nadzorom. Morda je prav takrat še najbolj nevarna.

In ko danes pomislim na ta dan, prav ne morem verjeti, da je minilo že 30 let od mojega prvega srečanja s "kislim" dežjem, za katerega še vedno ne vem, če mi je pustil kakšne posledice.

4 COMMENTS

Iztok faking Gartner
28 Apr 2016
Nop, to je tako, kot da bi se jaz spomnil, da si ti zadnjič jedel dunajca, ti pa si v resnici jedel pečeno kuro. S tem, da bi od najinega kosila minilo 30 let.
spookyMulder
27 Apr 2016
Brez skrbi, tokrat ti ne bom težil tako kot takrat, ker sem se nekako sprijaznil, da ti pač pišeš kar ti pade na pamet, pa če je skregano s pametjo ali ne. ;-) Če dovoliš, ti bom samo še razložil, zakaj to za moje pojme ni "iskanje dlake v jajcu", na primeru, ki ti bo mogoče malo bližje kot kemija: Recimo, da bi jaz ob neki obletnici smrti Michaela Jacksona napisal, da je bil pedofil. Pa bi mi ti lepo razložil, da to seveda ni res, da pišem neumnosti in da naj se neham smešiti s takimi izjavami. Pa bi potem to jaz po dolgem prerekanju tudi priznal in popravil napako, nato pa čez kakšno leto, ob novi obletnici njegove smrti, spet napisal, da se ga spominjam kot "pedofila", samo da bi bilo tokrat pač v narekovajih. Ker se pač tako spominjam in bo zato tako tudi ostalo. In ker ni poanta iskanje dlake v jajcu. Se strinjaš, da bi bilo to skrajno trapasto? :D
Iztok faking Gartner
26 Apr 2016
Takrat so me zaradi tvojega teženja skoraj linčali, amigos :) No, zdaj me gotovo ne bodo, ker iskanje dlake v jajcu ni point tega zapisa. Jaz sem tako spomnim, jebat ga. In zato bo tako tudi ostalo. Dal pa sem v narekovaje, ker sem vedel, da se boš oglasil :)
spookyMulder
26 Apr 2016
Eh, Iztok, pa kaj spet težiš s tem "kislim" dežjem ... sem mislil, da smo s tem že razčistili enkrat za vselej. Glej, po radiu, televiziji in časopisu ZAGOTOVO niso opozarjali, da obstaja nevarnost "kislega" dežja, ker "kisli" dež nima nobene veze z jedrsko nesrečo. Lahko, da so ti starši govorili o "kislem" dežju in ti je zato to tako zelo ostalo v spominu, ampak potem so se pač tvoji starši motili in ni potrebno, da tudi ti ponavljaš to napako v neskončnost, ker sva že davno razčistila, da "kisli" dež in jedrska nesreča nimata čisto nič skupnega. In samo zato, ker si dal "kisli" v narekovaje, zadeva ne izgleda čisto nič bolj trapasta. Res ne vem, zakaj je tako težko razumeti in zapisati, da je šlo za radioaktivni dež? Drugače so pa tudi moji spomini precej podobni, saj sem v tistem času najraje skakal po lužah in vodo iz luž shranjeval v steklenice ... in bil potem deležen podobnih litanij iz strani staršev, kako zelo je to lahko nevarno. No, na srečo mi vsaj "kisli" dež ni ostal v spominu ... oziroma sem mogoče malce bolj pozorno spremljal kemijo v osnovni šoli, da vem, kaj je in kaj ni kisli dež-. ;-)

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers