THE GODFATHER: PART II (1974)

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Komaj verjamem, da je Francis Ford Coppola samo dve leti po verjetno najboljšem filmu vseh časov, uspel posneti še en film, ki ni kaj dosti daleč. Enkratno nadaljevanje sage familije Corleone, kjer sta kriminal in poslovni svet eno in isto. Kjer se Michael Corleone zliže s kapitalom kot še nikoli doslej in se mora na koncu celo zagovarjati pred sodiščem. No, še bolj kot kapital ga seveda matrata tradicija in čast. Tako zelo, da mu za nekaj trenutkov hrbet obrne celo gledalec. Ko se prepira s Kay (zelo dobra Diane Keaton), ki mu hoče vzeti otroke in ga zapustiti, jo resda gleda srepo in jezno, toda kljub temu požre vse mogoče žaljivke. Vse do trenutka, ko napade njegovo tradicijo. Takrat ponori, vstane iz stola in ji primaže klofuto. Tak je Michael, nova glava družine, novi Boter, novi don Corleone, ki mu tako kot očetu nagajajo številni nasprotniki. Recimo zloglasni in ostareli gangster Hyman Roth (igra ga izumitelj tako imenovanega method actinga, Lee Strasberg, ki je kot veste učil Pacina, De Nira in Branda), ki ga skuša prinesti okoli. Pa hripavi Frankie Pentangeli (izvrstni Michael V. Gazzo), ki naj bi naročil celo njegov umor, kjer ga skušajo v lastni hiši prerešetati neznanci. Da se preprira tudi z ženo Kay, sem že omenil, toda bolj ga sesuje dejstvo, da mu težave povzroča brat Fredo (izjemni John Cazale), ki naj bi ga celo izdal. "Res misliš pobiti vse okoli sebe," ga vpraša zvesti in vedno preudarni Tom Hagen (odlični Robert Duvall), ki vidi, da Michael pretirava in da sta mu tradicija in čast skurili možgane. "Ne, samo svoje sovražnike," sikne Michael, ki si ne pusti soliti pameti in bi rad za vedno počistil nesnago okoli familije Corleone. Da svojemu plačancu ukaže, naj pazi na Freda, dokler je živa mama, je sevda del njegovega konteksta. Njegove sicilijanske tradicije, ki je pokopala tudi očeta Vita. Al Pacino je seveda izjemen. Njegova transformacija v brezčutnega mafijca je enkratna in takšna, da bi se jo morali na pamet naučiti vsi mulci, ki sanjajo o igralski karieri. Pacino je kralj igre. Pacino je kralj drugega Botra. In filmska zgodovina ne bo filmska zgodovina vse do takrat, ko mu ne bodo dali oskarjev za oba Botra. Pika. Drži, Boter 2 je verjetno najboljše filmsko nadaljevanje vseh časov, ki nas pelje tudi na začetek dvajsetega stoletja, na začetek kariere Vita Corleoneja (nepozabni Robert De Niro), ki se maščuje za smrt svoje družine in se iz fičfiriča, ki krade preproge, spreminja v pravega mafijca. In pozor, Boter 2 je edino nadaljevanje, ki je tako kot prvi del pobralo vse glavne oskarje, kar je itak tako zelo legendaren podatek, da človek komaj dojema. Želja, da bi film režiral Martin Scorsese, je seveda padla v vodo. Zlati kipec za De Nira, ki se je za vlogo pripravljal na Siciliji, je seveda zaslužen, ampak z grenkim priokusom, saj so znova prezrli še boljšega Pacina. Ideja, da bi se na koncu pojavil tudi Marlon Brando, ki je bil jezen na studio Paramount in je rekel ne, hvala, pa je bila seveda dih vzemajoča, zato je res škoda, da ni šla skozi. Boter 2 ponudi tri ure in pol vrhunske režije, igre, dialogov, glasbe, scenografije, fotografije in dramaturgije, kar ga je uvrstilo celo na tretje mesto najboljših filmov po izboru uporabnikov portala IMDB. Kompleksnejši, daljši, večji in zahtevnejši od prvega dela, v nekaterih segmentih morda celo veličastnejši, kot celota pa vendarle manj legendaren, kulten in epski. So pa lokacije pestrejše in bolj zanimive. Recimo Kuba, kamor gre Michael reševat poslovne težave in vodenje družine zaupa zvestemu Tomu Hagenu. Prav dogajanje na Kubi, kjer je tudi brat Fredo, ki mu zlomi srce, je posneto in izpeljano brez napak. Tako kot flashbacki, kjer spremljamo vzpon mladega Vita Corleoneja, ki mu kot majhnemu dečku pred očmi ustrelijo očeta, brata in mamo. Dve zgodbi v enem filmu, dva filma za ceno enega. Na eni strani Vito, na drugi njegov sin Michael. Sedanjost in preteklost, ki ju Coppola seveda zmeša več kot odlično. In tradicija ter čast, ki druži oba moška. Sekvence, kjer se Michael trudi, da bi skupaj obdržal družino in rešil čast svojega mafijskega imperija, gledalca stresejo do fundamentov. Takih težav ni imel niti Vito. Ali še bolje, ko so se nakazale, so ga ustrelili in je posle predal Michaelu. Velik film, jebemtiš. Morda celo večji od prvega, če prav pomislim. Boter 2 poka po šivih od vzporednih zgodb in dodatnih likov, ki se odlično zlijejo z zgodbo. In od zapletov, ki jim komaj sledimo. Vse do konca, kjer manjka le Marlon Brando. In kjer nas sekvenca s Fredom zlomi še bolj kot Michaela. Film, ki z vsakim gledanjem pridobiva na kvaliteti. In film, ki se z vsakim gledanjem bolj približa prvemu delu. Jasno, odrezano konjsko glavo hollywoodskega producenta nadometi razmesarjena prostitutka senatorja Pata Gearyja (G.D. Spradlin), ki mu je kmalu jasno, da s familijo Corleone ne more zobati češenj. Isto kot lokalni nepremičninar, ki mu ni jasno, kdo je Vito Corleone in se kmalu močno pokesa. Prav imate, edini problem druga Botra je dejstvo, da je moral nadaljevati najboljši film vseh časov.

Ocena: 8/10

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers