THE GODFATHER (1972)

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Le kako naj človek piše o Botru, o tem verjetno najboljšem filmu vseh časov, ki sem si ga danes ogledal že desetič. Vedno, ko si hočem spucat možgane od slabih filmov, si pogledam Botra. In vedno, ko vidim Botra, mi potem dolgo časa ni všeč noben drug film. Recenzijo sem spisal že zdavnaj, pa mi ni več všeč. Vem pa, da ne bom znal nikoli spisati teksta, ki bi bil vreden tega filma. Te filmske mojstrovine, ki je Francisa Forda Coppolo zabetonirala na seznam najboljših in najbolj legendarnih režiserjev sedme umetnosti. Boter je tako velik film, da so ga morali posneti v treh delih. Tako zelo prelomen, kulten in ikoničen, da so ga citirali celo porniči. Pa toliko ene simbolike ima, da je gledalec nad oblaki od začetka do konca. Vsak prizor je tako perfekten, edinstven in neponovljiv, da bi si zaslužil svoj film in svojo recenzijo. Od uvoda, ko k don Vitu Corleoneu prihajajo razni mafijci, povzpetneži, fičfiriči in odsluženi filmski zvezdniki, ki potrebujejo uslugo, do zaključka, ko Kay, žena Michaela Corleonea, nemo gleda, kako se zapirajo vrata v možev kriminalni imperij. Boter je družinska saga, film o mafijski familiji, ki se ravna po mantri: "»I’m gonna make him an offer he can’t refuse.« Veličasten film, ki mu čas ne more do živega. In zgodba o mladeniču, ki se iz nedolžnega vojaka spremeni v hladnokrvnega in odločnega dona. In tukaj je Marlon Brando (vlogo je speljal Franku Sinatri, Ernestu Borgnineu, Edwardu G. Robinsonu, Georgeu C. Scottu, Orsonu Wellesu, Carlu Pontiju, Burtu Lancasterju in Laurence Olivierju), največji igralec vseh časov v najbolj znani vlogi vseh časov. V svoji najboljši vlogi kariere in svojem labodjem spevu, ki ga je potreboval, da tudi v sedemdesetih pokaže, da je največji. Brando je tako zelo dober, da mu gledalec ne more slediti. Tako zelo prepričljiv, predan, zanimiv, karizmatičen in zlit z vlogo, da komaj dihamo. Idealen za ostarelega in z vsemi žavbami namazanega mafijozota, ki si skoplje grob, ko zavrne posel z mamili. Pa ne zato, da bi ga skrbela varnost otrok, marveč zato, ker se zaveda, da bo s tem izgubil podporo politikov in policije, ki mu skozi prste gledajo vse ostale nečedne posle pri katerih seveda sodelujejo tudi sami. Boter je zelo večplasten in kompleksen film, kjer je treba ujeti vse stavke in namige. Takrat nam je jasno, da sta policija, politika, mafija in Hollywood eno in isto. In pozor, največji masaker se zgodi med krstom hčerkice Connie Corleone, kjer je tudi brat Michael. Na eni stani družina, na drugi brutalni umori nasprotnikov in čiščenje izdajalcev. Filmska perfekcija, ki odlično ujame bistvu mafijske familije. In ko smo že pri perfekcijah, tukaj je Al Pacino (premagal je Burta Reynoldsa, Roberta Redforda, Roda Steigerja, Warrena Beattyja, Jacka Nicholsona, Dustina Hoffmana, Martina Sheena in Alaina Delona), novi Marlon Brando, ki transformacijo iz vojaka, ki se ne meša v družinske posle, do kriminalca, ki vleče vse niti, odigra vrhunsko in tako, da mu lahko čestita tudi Brando. Pacino ne govori dosti, Pacino večino dela opravi z mimiko in prezenco. Velik igralec, verjetno najboljši svoje generacije. In rojen za botrovega sina. Ko smo že pri sinovih, tukaj je tudi James Caan, Sonny Corleone, zaletavi, kolerični in premalo preudarni mladenič, ki se mu v vojni med mafijskimi družinami ne piše najbolje. Caan ga seveda igra perfektno in ravno prav jebaško, da ukrade pet minut Brandu in Pacinu. Pa Robert Duvall kot Tom Hagen, botrov consiglieri, Sonnyjev kontra karakter, na katerega se lahko vedno zaneseš. Tudi on je seveda odličen in tak, da bi si prav tako zaslužil oskarja. Pa John Cazale, mehki in sluzasti Fredo Corleone, ki mu dajo posle v Las Vegasu, da bi ga imeli čim dlje od epicentra, saj se zavedajo, da bolj malo koristi. Četudi se sprva zdi, da Cazale ni dovolj opazen, je po daljšem razmisleku in z distance hitro jasno, da je briljanten. Cazale je bil tak talent, da komaj opišem. Res enkraten in unikaten igralec, ki je žal prehitro umrl za rakom. S takim rezimejem filmov, da mu je lahko v sedemdesetih čestital celo Pacino. Seveda ne smemo pozabiti na Diane Keaton kot prej omenjeno Kay Adams, in na Talio Shire kot Connie Corleone, ki se poroči z barabinskim in nasilnim Carlom, ki ga upodobi Gianni Russo. Obe sta super, obe se enkratno premešata z moškim delom igralskega ansambla. Pa kdo bi pozabil Richarda Castellana (Clemenza), Abeja Vigodo (Tessio), Richarda Conteja (Barzini), Ala Lettierija (Sollozzo), Ala Martina (Johnny Fontane), Alexa Rocca (Moe Greene), Sterliga Haydena (McCluskey), Lennyja Montano (Luca Brasi) in seveda na Johna Marleyja, ki igra hollywoodskega producenta Jacka Woltza, ki se v postelji, kot veste, zbudi z odrezano konjsko glavo. Če k temu dodamo še glasbo Nina Rote, scenarij Maria Puza, kamero Gordona Willisa in prizore na Siciliji, kamor se v naročje vaške lepotičke Apollonie (Simonetta Stefanelli) umakne Michael, potem je več kot jasno, da se tako velika in prelomna filmska izkušnja ne more več ponoviti. Boter je že leta 1972 prešel v tako imenovano kolektivno zavest gledalcev in postal del pop kulture. Pop fenomen in eden največjih hitov vseh časov, ki so si ga za vzor vzeli tudi vsi mogoči poslovneži. Da se začne s poroko, je seveda del legende in del Coppolovega izzivanja takratne kino publike, ki takega filma do tedaj še ni videla. Lahko bi rekel, da je prav Boter začel sedemdeseta, obdobje najboljših filmov ameriške kinematografije. In Coppola je bil takrat res na vrhu sveta in filmski mojster, ki mu ni bilo para. V Botra je vrgel vse svoje znanje in dinamično, očarljivo, prepričljivo in čudovito namešal stare klasike, šund, nasilje, film noir, sociodramo in modernistični pristop, kjer brutalost vedno znova udari iz poetičnosti. Četudi je iz mafije naredil junake, iz antijunakov pa idole, gre za enega najbolj globokih prikazov družine vseh časov. Amen.

Ocena: 10/10

4 COMMENTS

filmoljub
25 Oct 2017
Okej, me presenečaš. :) Sem mislil, da se boš začel po otročje usajati in nakladati, kot ponavadi. Še je upanje zate. Zato bom tudi jaz prijazno in iskreno povedal svoj pogled. Kdorkoli je že kdaj bil na Siciliji, dobro ve, česa je tam zelo veliko: najboljše pomaranče in najboljši paradižniki v Italiji prihajajo s Sicilije (tako kot marsikaj drugega, zaradi ugodnega podnebja), to tam raste v velikanskih nasadih že od nekdaj. Pomaranče in paradižniki so simbol Sicilije, rodnega kraja -- oziroma tradicije, stare šole družinske časti, od koder je prišel Vito. In prav oklepanje te tradicije ga je tudi ugonobilo: ustrelijo (skoraj do smrti) ga na tržnici med pomarančami, svoj konec pa doživi s pomarančo v ustih (ko straši vnuka) in na koncu omahne med zoreče paradižnike. Čudovita ironija in shakespearski poraz. - - - Film "Boter" ni nič drugega kot zgodba o boju med družinsko etiko oz. pomenom rodbinskih vezi na eni strani (to je mafija) in brezkompromisnim svetom kapitala ter ekonomske logike dobička na drugi strani (obljubljena dežela Amerika). Seveda na koncu zmaga kapitalizem, ki pogoltne celo tiste, ki so na začetku celo verjeli v tradicijo in čast. Ves smisel in poanto "Botra" vsebuje legendarni stavek: "Nič osebnega ni, samo za posel gre."
Iztok Gartner
24 Oct 2017
Majstor, redko sem na blogu, saj veš :) No, najprej priznam, da je stara recenzija bolj uboga, zato sem moral spisati novo :) Pa stara je bila po moje dvajset let. No nima veze. Pomaranče? Če se ne motim, vsi, ki so tako ali drugače v kadru z njimi, ali umrejo, ali izdajo familijo.
filmoljub
24 Oct 2017
Vidim, da ne odgovarjaš. Verjetno zato, ker ne znaš.
filmoljub
24 Oct 2017
Lepo, da nisi spet copy/pastal svoje 10 let stare "recenzije" (ki že takrat ni bila vredna 1/2 organa), kot to sicer počneš. - "Pa toliko ene simbolike ima, da je gledalec nad oblaki od začetka do konca." - Glede simbolike imam zate en izziv oz. vprašanje. Kako razumeš simboliko pomaranč (ko jih gre kupit, ga ustrelijo) in paradižnikov (med katerimi umre) + spet pomaranč (z lupino katere pred tem za hec straši vnuka).

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers