STAR WARS (1977)

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Film, ki je za vedno spremenil usodo Hollywooda in na novo napisal filmsko industrijo. In film, ki je že leta 1977 končal sedemdeseta. Itak, trideseta so imela Binga Crosbyja, štirideseta Franka Sinatro, petdeseta Elvisa, šestdeseta Beatle, sedemdeseta pa Vojno zvezd. Ta vesoljski vestern in to scifi soap opero za vse generacije. George Lucas, režiser, scenarist in idejni vodja, je bil seveda prepričan, da ga čaka totalni polom, potem pa je bilo hitro jasno, da ima v rokah najbolj uspešen film vseh časov, ki ga je s prvega mesta sklatil le Spielbergov Vesoljček. Da je Lucas genij in ne samo obrtnik, je bilo jasno v trenutku, ko je za dve ključni vlogi angažiral Aleca Guinnessa in Petra Cushinga. Dve legendi, ki sta dali filmu potrebno resnost in odraslost, če hočete. Še posebej Guinness, ta prvak kvalitetne dramske igre, je dal Vojni zvezd potrebno širino in zagon, ki ga je potrebivala za skeptične kritike. Če imaš Guinnessa, ne moreš imeti ravno slabega filma, mar ne. To je Lucas dobro vedel, to je Lucas spretno zapakiral v čisto komercialo, ki odlično učinkuje, zagrabi in prepriča še danes po toliko letih. Osebno imam najraje prvo verzijo, kjer ni dodatkov in poliranja, pa čeprav moram priznati, da sem sredi devetdesetih orgazmiral o dejstvu, da so nam Vojno zvezd znova dali v kina. Zame prvič, za mnoge druge pa še enkrat. Vojna zvezd ni le film, vojna zvezd je dogodek. Pop fenomen in legenda, ki je Lucasa zabetonirala na nebu. Fantastična mešanica akcije, pravljice, pustolovščine in družinske drame, kjer bi se odlično znašel tudi John Wayne. Da je bil Harrison Ford rojen za superzvezdništvo, je seveda jasno. Njegov Han Solo je točno tak junak, da vžge pri gledalcih. Vesoljski kavboj, ki zmeša glavo lokalni princesi, ko jo seveda igra Carrie Fisher. Enkratna, neponovljiva in kultna sta tudi robota 3-CPO in R2D2, sproščena sidekicka, ki ju gledalec potrebuje ob temačnosti Dartha Vaderja, ki je itak eden najboljših filmskih negativcev vseh časov. Tudi zavoljo glasu James Earla Jonesa, da se razumemo. In Mark Hamill, ikonični Luke Skywalker, zvezdavi mulo, ki se šele razvija in išče svojo pravo identiteto, ali če želite, silo. Super ga gledati, vedno znova. Drži, Vojna zvezd ima odlčno narejene karakterje, kar je za take vrste film presenetljiv dosežek. In še en dokaz, kako prebrisan je bil George Lucas. Še Chewbacca premore več karakterja in globine od večine likov v ostalih scifi filmih, če prav pomislim. Lucas ni ustvaril le filma, Lucas je ustvaril mitologijo in svoj svet, ali še bolje, svojo faking galaksijo, kjer na planetu Tatooine živijo tako posebna bitja, da gledalec še danes komaj diha od navdušenja. To, kar je Tolkien nardedil z Gospodarjem prstanov, je Lucas z Vojno zvezd. S klasiko za staro in mlado, ki je postala prva prava filmska franšiza. Mega uspešnica in prodajni hit, ki je za sabo potegnil igračke, risanke, računalniške igre, obleke, maske, lutke, dvdje, kasete, sladkarije, hrano in še kaj. Kot McDonalds, jebemtiš. Prekrit z briljantno glasbo Johna Williamsa in z novim slogom snemanja filmov. Vesoljska opera in boj med dobrim in zlim, ki je potem kot vesta dobil še dve enkratni nadaljevanji, kasneje tri preddele, zdaj pa še tri zaključna poglavja. Prav imate, Vojna zvezd je tako velik film, da ga je bilo treba posneti v devetih delih. 

Ocena: presežek

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers