FRIDAY THE 13TH ZBIRKA

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

FRIDAY THE 13TH (1980)

Prvo poglavje kultnega seriala Petek trinajstega, ki vsaj dve rundi dolguje Alfredu Hitchcocku. Friday the 13th, ki ga je leta 1980 posnel Sean S. Cunningham, je dobra grozljivka. Posneta v maniri Alfreda Hitchcocka. In narejena tako, da izvrstno ujame trend, ki ga je dve leti prej začela Noč čarovnic. Se pravi trend tako imenovanih slasher filmov, kjer so glavni hormonski najstniki. Jasno, film je bil velika uspešnica. Stal je pičlih 500 tisoč dolarjev, v blagajne pa je prinesel skoraj 40 milijončkov. In pozor, to ni film o Jasonu Voorheesu, ki je bil glavni v vseh devetih nadaljevanjih in se je zelo hitro spremenil v ikono žanra. To je film o skupini vzgojiteljev, ki jih kolje skrivnostni morilec. O skupini navihanih mladcev in mladenk, ki hočejo ponovno odpreti kamp Crystal Lake in otrokom polepšati počitnice. Med njimi je tudi zelo zeleni in komaj 22 letni Kevin Bacon, ki dobi puščico skozi vrat. Zato, ker seksa s svojo punco in pozabi na prvo pravilo slasher filmov. Zelo kultna roba, kjer nas v zadnjih minutah obišče tudi gospa Pamela Voorhees (Betsy Palmer), mamica dečka Jasona, ki je pred leti utonil prav v jezeru kampa Crystal Lake. Nepozaben dvoboj Alice Hardy (Adrienne King) in zaključek, ki se lahko postavi ob bok roki iz filma Carrie.

Ocena: 7/10

FRIDAY THE 13TH PART 2 (1981)

Dame in gospodje, Jason Voorhees. Ne boste verjeli, toda tole nadaljevanje je veliko boljše od originala. Veliko bolj grozljivo. Takšno, da si ga nikoli ne upam pogledati sam. In takšno, da zaradi nekaterih najbolj divjih prizorov še vedno ne morem mirno spati. Uvod se prične z nočno moro naše znanke Alice Hardy (spet Adrienne King). Tiste Alice Hardy, ki je na koncu prvega dela odsekala glavo Pameli Voorhees, divji mamici Jasona Voorheesa, ki sedaj nadaljuje materino delo in prvo poseka prav našo Alice. In pozor, Jason še nima hokejske maske. Jason ima le bel žakel in številna orožja, kjer ne bom nikoli pozabil tiste sulice, ki jo zabode skozi telesi dveh zaljubljencev. In Jason je tako zelo jezen ter maščevalen, da ne prizanese niti invalidu, kaj šele lokalnemu lepotcu, ki ga razseka kot ujeto divjad. Čistokrvni in zelo krvavi slasher film, ki premore tudi presenetljivo dozo kvalitete ter napetosti. Še posebej v prizorih, kjer čakamo kaj se bo zgodilo in kjer nas napad useka takrat, ko ga najmanj pričakujemo. Zaključne sekvence, kjer krvoločni Jason skoči skozi okno, nisem preživel. Prizora, kjer ga ena izmed vzgojiteljic (Amy Steel) zafrkava z mrtvo materjo, pa se ne bi branil niti Alfred Hitchcock. In ja, nori Ralph (spet Walt Gorney) končno nastrada, punce spet na pol gole skačejo okoli in nimajo pojma, da to ni oametno, Jason pa se skriva v svoji brunarici v zaprtem gozdu kampa Crystal Lake. V brunarici, kjer skrbno hrani ostanke svoje mrtve matere. Kot Norman Bates, le da ga ne rajcajo ženska oblačila.

Ocena: 9/10

FRIDAY THE 13TH PART III (1982)

Zelo slabo nadaljevanje dveh zelo dobrih predhodnikov, kjer si Jason Voorhees končno nadane svojo znameniti hokejsko masko. To, kar je bilo v prvih dveh filmih dobro, je sedaj slabo. To, kar nas je prej strašilo, nas sedaj dolgočasi. Pač izjemno neprepričljiva, premalo napeta in lena reciklaža prvega in drugega dela, kjer je nova le hokejska maska na glavi gospoda Voorheesa, ki se tudi tokrat spravi na nič hudega sluteče mladeniče in mladenke ter začne svoj morilski pohod. Toda žal je vse kar počne, zelo razvlečeno in slabo. Tudi sam Jason, ki hodi preveč elegantno, se pravi tako, da ne verjamemo, da se pod masko skriva pošast. Divji psihopat, ki si želi paranja nedolžnih teles. In nekako leni ter amaterski so tudi njegovi umori. Že v štartu, ko ubije dolgočasen zakonski par. Na sredini, ko na seniku pospravi tri črnce. In proti koncu, ko ima za sabo tudi skoraj vso mladino. No ja, razkol fanta, ki hodi po rokah, je kul. Stisk glave, iz katere skoči oko, prav tako. Strel puščice v glavo ženske, ki pride iz vode, tudi. Toda kaj, ko je vse ostalo prepočasno, nezanimivo in skorajda nič grozljivo. Vse do konca, ko beži Dana Kimmell in ko film končno malce zaživi. Razočaranje in prvi alarm, da bi morali serijo končati že leto dni prej. Jasno, da je niso, saj je prinesla dovolj denarja. Dovolj za 3D tehniko, ki so jo lahko leta 1983 v kinu občudovali tudi slovenski gledalci.

Ocena: 3/10

FRIDAY THE 13TH: THE FINAL CHAPTER (1984)

Dame in gospodje, Corey Feldman goes bald. Če ste videli tretje in zelo slabo poglavje serije Petek trinajstega, potem veste, da je Jason Voorhees na koncu obležal v seniku. Ni problema, Jason ne bi bil Jason, če ne bi svoje prve žrtve razkosal že v bolnici in se seveda vrnil na kraj zločina. V kamp Crystal Lake, kjer ga kot vedno čakajo s hormoni nafilani najstniki. In pozor, tokrat ekipa sploh ni tako zoprna. Tokrat nam prav vsa dekleta in fantje zlezejo pod kožo, kar pomeni, da nam je žal, ko končajo razmesarjeni na vse mogoče načine. In prav to mesarjenje žal poteka preveč od blizu, premalo strašljivo in tako, da finto šoka zamenjata kri in meso. Toda četrti del je vseeno veliko boljši od tretjega. Še posebej v zadnjih dvajsetih minutah, ko na sceno v pravem pomenu besede prikoraka mali Tommy Jarvis (Corey Feldman) in ko Tom Savini, mojster za posebne efekte in masko, pokaže kaj zna. Daleč od prvih dveh delov, veliko boljše od tretjega in film, kjer naj bi se zgodba enkrat za vselej tudi konča.

Ocena: 5/10

FRIDAY THE 13TH: A NEW BEGINNING (1985)

Prvo nadaljevanje, kjer se ne ve, če je morilec Jason Voorhees. Obnovimo znanje. Na koncu četrtega dela si je Tommy Jarvis obril glavo in se našemil v mladega Jasona. Tako je seveda pošteno zmedel pravega Jasona, ki je takrat lovil njegovo starejšo sestro Kimberly Beck, nato pa mu je v glavo zabil oster nož ter ga za piko na i še celega razsekal. Ker je bilo filmu naslov The Final Chapter, je bilo zgodbe konec, Jason Voorhees pa je resnično umrl. Prav zato se mi je uvod v novo poglavje, v Nov začetek, kjer Jason vstane z groba in ubije našega malega Tommyja, ki ga spet igra Corey Feldman, zdel totalno beden in tak, da bi lahko pokvaril cel film. Toda, ker ne gre za pravi uvod, marveč le za sanje zdaj odraslega Tommyja Jarvisa (John Shepherd), je stvar takšna kot je treba. Pravzaprav presenetljivo solidna za peti del nekega filma, ki ga je gospodič Feldman pustil na hladnem zaradi filma The Goonies. In prav tukaj tako kot v originalu iz leta 1980 nimamo pojma kdo je morilec. Lokalni šerif je resda prepričan, da se je Jason vrnil, toda župan mu pojasni, da to ni mogoče in da naj za svoje dobro čim prej odkrije pravega morilca. In pozor, tole je tudi prvi in zadnji del serije, kjer sta morilca v bistvu dva. No ja, prvi je le živčni gojenec poletnega kampa, ki s sekiro pobije zavaljenega kolega in ga potem vtaknejo za zapahe. Drugi pa natakne Jasonovo masko in pobije kar dvajset nič hudega slutečih ljudi, kjer si smrt brez dvoma zaslužita le tista zoprna mati in njen blesavi sin. In če je bil v četrtem delu glavni mali Tommy, je tukaj glavni mali Reggie (Shavar Ross). Temnopolti poba, ki mu “Jason” zverinsko ubije tudi starejšega brata, ki izgleda kot član skupine The Jacksons. Na koncu pred morilcem zadnja beži Melanie Kinneman, prsato Tino pa igra punca po imenu Debi Sue Voorhees. Punca, ki se v resnici torej piše enako kot Jason Voorhees, kar je zelo dobra insajdeska finta. Jasno, ko so jo po uspehu petega dela vprašali, kaj meni o svojem priimku, jim je pojasnila, da je pač žena Jasona Voorheesa. Slabše od enke in dvojke, boljše od trojke, enako solidno kot štirka.

Ocena: 5/10

JASON LIVES: FRIDAY THE 13TH PART VI (1986)

Kako je Jason Voorhees postal zombi. Obnovimo spomin. Stari dobri Jason je kot veste umrl v četrtem delu, kjer ga je z mačeto razkosal mali Tommy Jarvis. O tem, da je mrtev, ni bilo nobene dileme niti v petem delu, kjer je namesto njega moril oče enega izmed gojencev. In prav zato je šesti del že na začetku obsojen na pretiravanje. Na pretirano znanstveno fantastiko, ki je v prejšnjih delih ne glede na divjo vzdržljivost glavnega junaka ni bilo. Vsaj ne na način, da bi bil Jason pošast. Neuničljivi zombi, po katerem lezejo črvi in ki ga od mrtvih prebudi strela. Jasno, kriv je Tommy Jarvis, junak četrtega in petega dela, ki ga sedaj igra Thom Mathews. Prav gospodič Jarvis se hoče namreč enkrat za vselej prepričati, če je Jason Voorhees res mrtev, zato izkoplje njegovo truplo in mu v krsto preserantsko zažene znamenito hokejsko masko. Ker zunaj dežuje, v truplo useka strela, kar pomeni, da je Jason nazaj in da nas spet čaka krvav pokol nič hudega slutečih najstnikov. Prizor, kjer Jason polomi šerifa Michaela Garrisa (David Kagen), je za anale serije, vse ostalo pa je le obračanje klišejev, kjer je Jason Voorhees pač veliko močnejši in bolj neranljiv. Prvi Petek, ki je zaslužil manj kot dvajset milijonov dolarjev in prvi petek, ob katerem sem zares pomislil, da je čas za slovo.

Ocena: 3/10

FRIDAY THE 13TH PART VII: THE NEW BLOOD (1988)

Jason vs. Carrie. Jebat ga, treba je bilo poskusiti nekaj novega. Nekaj drugačnega in nekaj takega, kar pravzaprav sploh ni tako slabo. Prav imate, Jason Voorhees se mora tokrat spopasti s Carrie. No ja, s punco po imenu Tina Shephard (Lar Park Lincoln), ki premore enkratne telekinetične sposobnosti in divjemu morilcu pošteno zdela ego, jajca in zagon. Da ne bo pomote, Jason oživi prav z njeno pomočjo. Prav z njenim kinetičnim čaranjem, ki ga predrami globoko pod gladino jezera Crystal Lake, kamor ga je v prejšnjem delu kot veste poslal Tommy Jarvis. Prizor, kjer Jason v spalni vreči ob drevo zabije eno izmed svojih žrtev, me še vedno malo straši, drugače pa bo tole poglavje zares všeč le tistim, ki so komaj čakali, da se bo našel nekdo, ki mu bo povsem enakovreden nasprotnik.

Ocena: 5/10

FRIDAY THE 13TH PART VIII: JASON TAKES MANHATTAN (1989)

Jason kot Tarzan. Res je, Jason Voorhees tokrat izgleda kot Tarzan. Kot možakar iz džungle, ki prvič v življenju pride v civilizacijo. Natančneje, na Manhattan, kjer se je pred davnimi leti v filmu Tarzan’s New York Adventure podil tudi Johnny Weissmuller. In pozor, Jason pride kot slepi potnik. Kot zajebani alien, le da ni iz vesolja, ampak spet iz dna jezera, kjer ga tokrat še enkrat prebudi elektrika. Zelo povprečna in morda celo najslabša epizoda celotne serije, kjer nas straši tudi mali Jason. In kjer se močno nasmehnemo ob prizorih, kjer Jason na velikem ekranu zagleda svoj obraz. In kjer neko bando prestraši tako, da sname masko. Vse ostalo je mučenje celo za tiste, ki še vedno jamrajo, da bi morali vsi deli serije dobiti oskarje za najboljši film in za najboljšega igralca.

Ocena: 1/10

JASON GOES TO HELL: THE FINAL FRIDAY (1993)

Zelo obetaven in skuliran začetek se žal kmalu spremeni v klišejsko in zelo slabo obračanje znanstveno fantastičnih filmov.Ker so zadnji trije Petki dosegli zelo skromen finančni rezultat, je nastopil čas, ko je bilo treba zgodbo enkrat za vselej končati in zloglasnega junaka poslati v pekel. Za vedno in brez možnosti za pomilostitev ter vrnitev. In deveti del legendarne serije to napove že v naslovu, kjer pravi: “Jason gre v pekel: Poslednji petek.” Če smo pošteni, se je zgodba končala že leta 1984 v filmu Friday the 13th 4: The Final Chapter, kjer je Jasona kot veste ubil Corey Feldman. V petem delu je bil morilec nekdo drug, potem pa se je Jason spremenil v pošast, ali še boljše, v zombija, in izgubil vse tisto, kar mu je dalo večno slavo. Tokrat je še huje. Tokrat je znanstvene fantastike še več, Jason pa je v prvem planu le na začetku, ko ga prerešeta vojska. In prav ta začetek je edina dobra stvar tegale klavrnega zaključka te izjemno popularne horor serije, ki na zelo beden način kopira zelo dobro akcijsko grozljivko The Hidden iz leta 1987. Temnopolti patolog Richard Gant namreč požre Jasonovo srce, prevzame njegovo identiteto in s pomočjo črva, ki ga bruha v mimoidoče, širi ubijalski virus. Virus, ki ga je na podoben in na veliko boljši način širila tudi Marilyn Chambers v leta 1977 posneti Cronenbergovi klasiki Rabid. Jason namreč potrebuje gostitelja, idealna pa je seveda njegova sestra Jessica (Kari Keegan), ki ji pomaga čudaški in odštekani lovec na morilce Creighton Duke (Steven Williams). Nepotrebni mambo džambo, zaradi katerega se Jason Voorhees še danes obrača v peklu.

Ocena: 1/10

JASON X (2001)

Kako je znameniti Jason Voorhees, kralj vseh serijskih morilcev, v svoji deseti krvavi avanturi postal rezervna verzija Osmega potnika. Jason Voorhees, ki je na velika platna prvič prilomastil leta 1981 v drugem delu Petka trinajstega (v originalu iz leta 1980 je kot veste morila njegova mama), nas je pred tole vesoljsko krvavilko nazadnje obiskal leta 1993 in v svojem zadnjem in porazno slabem krvavem pohodu z naslovom Jason Goes to Hell: The Final Friday, sicer devetem filmu celotne serije, umrl za vedno. Ker ga ni bilo celih devet let, sem bil prepričan, da je resnično nehal vihteti svojo ostro mačeto. Zmotil sem se. V novem tisočletju je namreč udaril še desetič. Se znašel štiristo let v prihodnosti sredi vesolja. Začel oponašati pošast iz filma Osmi potnik in vztrajno nadlegovati posadko vesoljske ladje, ki ga je pač odmrznila, ker ni imela pojma, kdo za vraga sploh je. Nato dobil dodatno moč in se spremenil v super Jasona, v neuničljivega morilca, v rezervnega Terminatorja. In ravno tu ga film kardinalno polomi, saj pozabi, da je bil Jason od šestega dela dalje tako ali tako orjaška pošast. Neuničljiva zombi mašina, ki za preživetje ne potrebuje upgradea v nekaj višjega. Njegovo masko si je nase znova navlekel Kane Hoddes, kaskader številnih grozljivk, ki pa je prvič moril šele sredi osemdesetih v sedmem delu te legendarne serije. V zelo solidnem uvodu boste ujeli kultnega režiserja Davida Cronenberga. Prizora, kjer Jason dve mladenki v spalnih vrečah ubije tako, da z eno tolče po drugi dokler jima ne polomi vseh kosti, in prvi umor, kjer neki mladenki zamrzne obraz in jo potem trešči v polico, sta seveda za anale serije. Vsemu ostalemu pa žal manjka vse tisto, kar sta imela prva dva dela in kar je tako hudo manjkalo šestemu, sedmemu, osmemu in devetemu delu. Močno pomanjkanje idej in le nova lokacija, ki jo zmatrajo stari klišeji.

Ocena: 3/10

FREDDY VS. JASON (2003)

Celebrity Death Match, kjer za vrhunski orgazem manjka le še Michael Myers. Dame in gospodje, dobrodošli v dvorano Pekel, kjer bomo spremljali dvoboj za naslov svetovnega prvaka med serijskimi morilci. V levem kotu pozdravite gospoda Freddyja Krugerja, legendo ulice Brestov, absolutno filmsko zvezdo, mojstra sanj in črnega humorja, velikega ljubitelja otrok in človeka, ki se zna kot za šalo zamaskirati v čisto pravo pico. Na vaši desni stoji gospod Jason Voorhees, hokejist prve klase, oboževalec dolgih nožev in najstnikov, ki seksajo, hollywoodska legenda, ljubitelj kampov ob jezerih in človek, ki še vedno ni prebolel svoje mamice. Dvoboj bo trajal dvanajst rund, v žiriji bodo sedeli Michael Myers, Leather Face, Pinhead in Hannibal Lecter, za glasbo po poskrbela pevka Kelly Rowland, bivša članica skupine Destiny’s Child, med odmorom pa vas bodo zabavali klišeji prav vseh filmov, kjer sta briljirala naša tekmovalca, absolutna šampiona krvi, groze, gravža, mesa in odsekanih glav, kjer ni bil nekoč varen niti Johnny Depp. Če boste zaspali, vas bo zgrabil prvi, če boste budni, pa vas bo začopatil drugi. Šalo na stran, pred nami je zgodovinska prelomnica, prva uradna združitev dveh najbolj znanih filmskih likov, ki sta se prvič na hitro srečala že leta 1993 v filmu Jason Goes to Hell: The Final Friday, kjer je Jasonovo masko na koncu v zemljo potegnila Freddyjeva znamenita rokavica.In sedaj bo šlo zares. Fanta sta postala Robert DeNiro in Al Pacino, paradna konja žanra, ki sta doslej nastopala vsak zase. Dve legendarni filmski pošasti, dva močna ega in narcisa, Arnold in Sly, ki ne bi premogla skupnega filma. Če bi ga, bi se pobila. Ko bi se pobila, pa bi se pobila še enkrat. Do konca, do zadnjega diha. Do zaključne zmage. V isti film so ju želeli vtakniti že leta 1987. Ni šlo. Bila sta preveč popularna. Vsak zase. Drug drugega nista potrebovala. Niti za sekundo, niti za stisk roke. Niti takrat, ko sta bila bolna in bi pomoč pri klanju najstnikov prišla več kot prav. Tokrat jim je uspelo. Čisto zares. V živo. Dobili so oba. Dobili bi še enega, nič manj znanega in vplivnega Pinheada iz serije Hellraiser, pa ideja ni šla dobro skozi pri testni publiki in gorečih fanih, ki so jokali zaradi novice, da Jasona ne bo igral vedno prisotni Kane Hodder. Režiserju Ronnyju Yuju se je zdel previsok v primerjavi z Robertom Englundom, ki se znova vrača kot Freddy. Ni kaj, J in F sta bila v hudi krizi. Krizi identitete in krizi imidža. Prvi se je malo nazaj potikal po vesolju, drugemu pa niso pomagala niti 3D očala, kaj šele režiser Wes Craven, ki ga je nesramno porinil v resnični svet. Sedaj nastopata skupaj, kar pomeni, da sta v še večji krizi. V poslednjih vzdihljajih, v nujnem reševanju kariere, v odrešilni bilki, ki naj bi v kina potegnila njune skupne oboževalce. Gledalci so resda trznili in v prvem vikendu na blagajnah pustili celo 34 milijončkov, kar pomeni, da sta nam J in F dejansko podarila zelo soliden film. Film, kjer spremljamo tudi lepotno operacijo pevke Kelly Rowland in film, ki se kljub sedemnajstim predhodnikom uspešno obdrži nad gladino in nam pričara perverzno uživanje. Krvavi peep show, ali če hočete, mesarski freak show, kjer se Fredo in Jason premlatita kot na MTVju. Ustvarjalci so resda pozabili na humor, na tiste prave črne enovrstičnice, na samoparodijo, ki jo je premogel predzadnji Michael Myers. Na satirične komične vložke, v katerih je blestel Freddy Kruger. Na srhljiva presenečenja, kjer je užival Jason Voorhees. A kljub temu in kljub klišejev ter zarjavelim umorom imamo dober šov. Zgodovinski dvoboj, ki nese oba legendarna junaka. Zgodbo, kjer Freddy prebudi Jasona, ga pošlje v ulico Brestov in čaka, da se mu bodo povrnile moči in da bo lahko znova pobijal v sanjah. Ko mu zraste čez glavo, ga prime na trdo. Ko ga prime na trdo, pa oba skupaj razmesarijo klišeji, ki pa seveda niso usodni, marveč taki, da v njih ne glede na karkoli močno uživamo.

Ocena: 7/10

FRIDAY THE 13TH (2009)

Če bi hotel joške, bi si zarolal pornič. Okej, razumem, da so slasher filmi odlična priložnost za joškarjenje in seks, se pravi za tržno nišo za najstnike, katerim je namenjen tudi tale rimejk. Toda lepo vas prosim, tokrat je seksa in jošk absolutno preveč. Tako veliko, da se Jasona Voorheesa sploh ne vidi. Da gledalec pravzaprav nima pojma, da gleda rimejk kulta Petek trinajsti iz leta 1980 in da dobi občutek, da gleda zelo poceni inačico Ameriške pite. In pozor, Jason tistih, ki seksajo, ne ubije, ampak jih pusti na miru. Tako dolgo, da bi jih namesto njega z veseljem ubil gledalec. Prav imate, novi Petek je eden slabših rimejkov zadnjega časa. Tako slab, da ga na trenutke preseže celo Jason Goes to Hell: The Final Friday. Atmosfere ni, dramaturgija je na psu, vse skupaj pa izgleda zelo leseno in brez gušta. Jasno, zgodba sploh ni rimejk originala, zgodba je dejansko rimejk drugega in tretjega dela. Gospodič Voorhees se je namreč pojavil šele v prvem nadaljevanju, šele v drugem pa si je prvič nadel hokejsko masko. Če ste gledali Scream, potem veste, da je Drew Barrymore padla ravno na to finto in na vprašanje, kdo je morilec v filmu Petek trinajsti, odgovorila: “Jason Voorhees.” Pa vendar, novi Petek se klub temu začne dobro. S prizorom, ki je končal original iz leta 1980. Z obglavljenjem Pamele Voorhees, Jasonove mamice. In s pokolom, ki ga nekaj let kasneje izvede maščevalni Jason. Potem nas čaka beda. Zares slab film brez tempa in občutka za grozo. Pač film, ki dela sramoto izvirniku, žanru in Jasonu Voorheesu, ki bi si brez dvoma zaslužil veliko boljšo vrnitev.

Ocena: 3/10

 

 

 

 

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers