BOMBAšI (1973)

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

BOMBAŠI

“Ne čudiš se što mi idemo ovako po njemačkom teritoriju?”
“Svak je lud na svoj način.”
“Ima pravo čovjek, šta ima da se čudi, ovo je Jugoslavija.”

Tako nekako gre opisani antologijski dialog, ki ga Ljubiša Samardžić in Bata Živojinović, pogumna partizanska bombaša Kovač in Đoko, izvedeta z nekim možakarjem, ki popravlja železniško progo. In prav ta dialog je bistvo tega filma in bistvo prvih let povojne Jugoslavije, kjer se je ljudem res zmešalo. Tako zelo, da so se začeli sovražiti celo prijatelji. Tako zelo, da bi se, če bi film trajal še dlje, zasovražila tudi Kovač in Đoko, nekdanja soborca in najboljša prijatelja, ki se znajdeta na nasprotnih straneh, ko se po vojni spet srečata. Bombaši so film z odličnim scenarijem in spretnim, tekočim in kvalitetnim tekstom. Kljub prepričljivim prizorom na fronti ne toliko tipični partizanski junaški film, marveč bolj zgodba o tesnem prijateljstvu in prigodah dveh bombašev, ki sta v prvi vrsti človeka in šele potem vojaka. Izvrstno odigran in še bolje zrežiran film, mešanica vojne drame, akcije in komedije (Veljko Mandić je perfekten v svoji resni, a vendarle huronsko zabavni stranski vlogici na vlaku), narejen s tako dobrim tempom in guštom, da gledalec resnično uživa in da ne more verjeti, da je vsega skupaj že konec. In če sem začel z antologijo, je prav, da z njo tudi končam in da omenim dve sekvenci, ki bosta z mano ostali za vedno. Prva je tista, kjer si Kovač na prevezo na glavi zašije zvezdo in pove, da se za razliko od mnogih vedno bori za isto stran, druga pa seveda tista, kjer Đoko išče škornje za svoja velika stopala in pravi, da ne razume, da ima prav on večje noge od vseh nemških vojakov, ki sta jih s Kovačem ravnokar postrelila v bunkerju. Plus nekdanja jugoslovanska misica Biljana Ristić v vlogi ranjene partizanke.

Ocena: 8/10

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers