TRANSFORMERS (VSI FILMI)

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

TRANSFORMERS

Zelo zabavna znanstveno fantastična akcijska ekstravaganca, ki se izgubi le v zaključnem, zelo zmedenem in neprepričljivem dvoboju robotov. Ko sta brata Lumiere davnega leta 1895 izbrani pariški publiki predvajala svoj film o prihodu vlaka na železniško postajo, nista niti sanjala kaj bo Michael Bay 112 let kasneje predstavil ameriškim gledalcem. In predstavi jim film, kjer posebni efekti še nikoli niso izgledali tako zelo divje, noro, tobogansko in adrenalinsko. Tako kot da bi jih posneli na Marsu. V neki drugi galaksiji. Tam, kjer so nekoč živeli naši roboti. Vrhunski kopirni stroji, ki se lahko spremenijo v karkoli se jim zahoče. V tisto, kar sem jim zdi kul. Recimo v avto, letalo, helikopter, tovornjak in tank. Eni so hudobni, drugi prijazni. Za svojo bitko pa so si kot veste zbrali naš planet. Naše nesrečne Zemljane, ki seveda nimajo pojma kaj za vraga se dogaja. In medtem ko predsednik Bush žre kekse, Zemljo čaka huda kriza. Poslednji dnevi, kjer brez idej ostane tudi obrambni minister Jon Voight. Zadnji vzdihljaji, kjer je zaskrbljen celo John Turturro, vodja ekipe Mož v črnem. Edina rešitev je mladenič Shia LeBeouf, nič hudega sluteči najstnik, ki ga prijazni roboti vzamejo za svojega. Ki v njem vidijo možnost za zmago nad hudobno ekipo. No ja, on vidi možnost za zmago pri hlačkah svoje sošolke Megan Fox, toda ker gre za usodo Zemlje in povezavo z njegovim dedkom, ki je pred davnimi časi odkrival Antarktiko, sprejme ponudbo in se priključi pogumni ter skulirani robotski družbi, ki jo vodi gospod Optimus Prime. Da ne bo pomote, filmska ekranizacija kultnih Transformerjev ni le poseben efekt brez duše in globine. Je film, ki spretno meša dramatizacijo, komedijo in dih vzemajoče efekte. In film, ki se mu več kot pozna, da ga je izvršno produciral Steven Spielberg. Tu so namreč vse tiste znane Spielbergove finte, vsi tisti legendarni Spielbergovi prijemi, ki navidez hladno tematiko otoplijo, sprostijo, ji dvignejo kvaliteto in dodajo številne zelo opazne ter nepozabne stranske like. Vse do zaključnega obračuna, ko gre le za visoko oktansko in nepovezano pretepanje robotov, kjer se bodo izgubil tudi najbolj natančni gledalci. Kjer se bi seveda izgubila tudi brata Lumiere, ki sta davnega leta 1895 izbrani pariški publiki predvajala svoj film o prihodu vlaka na železniško postajo in nista niti sanjala kam bo šla njuna zapuščina.

Ocena: 8/10

TRANSFORMERS: Revenge of the Fallen

I rise, you fall. Drži, posebni efekti so v nadaljevanju Transformerjev tako zelo dovršeni, da postanejo moteči. Da dobi gledalec občutek, da ne gleda filma, ampak računalniško igro. Še posebej na začetku, ko prijazni transformerji porazijo zlobne. Takih posebnih efektov še nisem videl. To ni več film, to je nekaj višjega, nekaj tako zelo dovršenega, da se prav bojim, kaj nas čaka v tretjem nadaljevanju. To, kar je bilo recimo v prvem Terminatorju, ki ga je leta 1984 posnel James Cameron, odlično, zdaj zgleda zelo poceni, zastarelo in pod nivojem. Posebni efekti so šli v nebo, posebni efekti ne rabijo več filma. Posebni efekti so film, povsem nov žanr, ki ga do potankosti obvlada prav Michael Bay. Ko sem leta 2007 videl prvi del Transformerjev, nisem mogel verjeti, kaj vidim. Ko sem včeraj gledal drugi del, pa sem se spraševal, zakaj pri prvem nisem mogel verjeti, kaj vidim. Drugi je namreč še bolj divji, še bolj dovršen in še bolj velik. Tak, da bi ga morali vrteti v osmih dvoranah hkrati. Za eno platno je namreč prevelik in preglasen. To seveda ni dobro, to je pravzaprav slabo. Pač posebni efekti brez globine in zgodbe. Le high tech pizdarija, ki bi lahko trajala le pol ure, le toliko, da nam pokažejo kaj zmore sodobna tehnologija. Tak občutek sem namreč dobil pri prej omenjenem uvodu. Le fasada brez bistva, le beljak brez rumenjaka. Hvala bogu, da je šlo vse skupaj potem v drugo smer. Da so do izraza spet prišli tudi vsi tisti normalni prizori, vsi tisti zabavni dialogi, vse tiste Spielbergove finte in vse tiste herojske sekvence, ki jih megalomanski posebni efekti vendarle niso mogli potlačiti v ozadje. To seveda pomeni, da smo spet dobil dovolj dobro popkorn zabavo za vso družino, dovolj dober žanrski film in dovolj dobro poletno uspešnico, ki ima vse, kar mora imeti. Tudi zmešano mamo, pozersko starleto, simpatičnega glavnega junaka, hinavsko punco, štorastega sidekicka in zmešanega znanstvenika. Pač vse, kar je treba in vse, kar zahtevajo gledalci. Jasno, zlobni roboti so pripravljeni za maščevanje, prijazni roboti gruntajo, kako se jim bodo zoperstavili, ostareli robot iz Smithsonian muzeja prestopi na dobro stran, legendarni Optimus Prime pa rukne enovrstičnico, ki si ji boste zapomnili za vedno. Skuliran film, tak, da nekje od prve tretjine dalje odlično premeša posebne efekte, akcijo, komedijo in vse tisto, kar premorejo le najboljše poletne uspešnice.

Ocena: 8/10

TRANSFORMERS: Dark of the Moon

Dovolite mi, da na začetku pokomentiram nekaj, kar se mi zdi pri raznih vrednotenjih tega filma popolnoma trapasto. Zakaj za vraga bi gledalec pri takem filmu pričakoval neko vrhunsko dramaturgijo, brezhibne dramske momente, posebno logiko, brezhiben scenarij in ne vem kakšne hudo kvalitetne prijeme oskarjevskih filmov. Kdor to pričakuje in potem filmu očita, da tega ne ponudi, je zame navaden bebec. Transformerji namreč niso navaden film, Transformerji so totalni razčefuk, so stampedo posebnih efektov in esenca tega, zakaj se splača filme še vedno gledati na velikem platnu. Transformerji so paša za oči, kjer je treba izklopiti možgane in uživati v razčefuku, posebnih efektih in zvočni bombi. Če tega ne zmorete, si pač zarolajte Bergmana in Kieslowskega ter od Transformerjev ne pričakujte Williama Shakespearja, jebemti. Brez heca, a res mi ni jasno, da folk pri takih filmih teži z rečmi, ki sploh niso važne, ali še bolje, za katere je že v naprej jasno, da jih ne bo in da nimajo v takem filmu kaj iskati. Če sem iskren, pa lahko rečem, da je prav v Transformerjih vsega tega presenetljivo veliko in da niso le prazen razčefuk, marveč tudi povsem okej žanrska zabava, ob kateri se človek nekajkrat pošteno nasmeji. Čvekajte kar želite, toda Transformerji ponudijo točno to, kar se od njih pričakuje. Orjaški razčefuk in predstavo posebnih efektov. Filmi, kjer se že na daleč vidi, kam je šel huronski budžet, so mi bili vedno kul. Bolj me skrbijo filmi, kjer se tega ne vidi. Jebat ga, Michael Bay je mojster razčefuka, je režiser, ki dobi budžet, ki se mu ga zahoče in režiser, ki potem iz tega budžeta potegne maksimum in gledalcu servira prekleto dobro žanrsko uživancijo. Pa kaj me briga, če filmu, ki ima take posebne efkte in take nore prizore, manjka boljša dramaturgija in vse tisto, kar sem omenjal na začetku. Tak razkošen film tega niti ne rabi. Če bi vse to imel, bi ga bremzalo in ne bi bil tako dober razčefuk. Zakaj to mnogim še po tretjem delu franšize ni jasno, res nimam pojma. Jebat ga, folk očitno res nima pojma kaj je dober visokoproračunski popcorn, kaj pa William Shakespeare, zato v Transformerjih išče tako butaste napake in se norčuje iz tistih, ki so jim ti filmi všeč. Dodaten problem kot kaže tiči v dejstvu, da je folk tako zelo obremenjen s temi bombastičnimi efekti, da pozablja, da tale film, kot sem že povedal, sploh ni tako prazen in butast, kot se mu očita. Res nima pojma kaj je narobe s prizorom, kjer John Turturro utiša svojega podivjanega nemškega pajdaša. Pa s prizorom, ko se pojavi pravi Buzz Aldrin. Pa s prizori, ko Michael Bay v dogajanje zmontira Kennedyja, Nixona in Obamo. Pa s prizorom, ko odštekani Ken Jeong na stranišču skoči v naročje Shie Labeoufa. Pa s prizori, kjer se pizdi tisti temnopolti specialec. Pa s prizori, kjer nastopa Frances McDormand. Pa s prizori, kjer se ruši velikanska stolpnica (holy shit, man !!!). Pa s prizorom, kjer se udarijo Optimus Prime (Peter Cullen), Megatron (Hugo Weaving) in Sentinel Prime (Leonard Nimoy). Pa s prizori, kjer nastopa John Malkovich. Pa s prizori v Černobilu in v puščavi. Pa s prizori, kjer Shia LaBeouf išče službo. Pa s prizori, kjer specialci poletijo iz letala. Pa recimo s prizorom, kjer se robot Bumblebee pripravlja na smrt. Nič, družba, čisto nič. Razen, če seveda spet ne iščete neke visoke umetnosti in dramaturškega presežka. Da skrajšam, tretji Transformerji so odličen poletni “no-brainer”, na trenutke celo boljši kot prva dva dela, saj ne glede na dih vzemajoče posebne efekte še vedno ostajajo film ne pa računalniška igra. Povedano drugače, tretji Transformerji med vsem razčefukom še vedno najdejo čas za zgodbo in za vse tiste okej komične dodatke, ki sproščajo gledalca. In hej, kaj je to za eno glupo pizdakanje okoli poraznih igralskih sposobnosti Rosie Huntington-Whiteley, ki je zamenjala Megan Fox? Je bila Foxova morda Meryl Streep, mar Huntingtonova, ki sicer izgleda kot Cameron Diaz v centrifugi, pozira kaj manj od Josha Duhamela in Tyresea Gibsona? Še ena bedarija, ki jo berem pri raznih ocenah tega filma. Tega velikana med filmi, ki ga je res treba videti v kinu. Na velikem platnu, kjer deluje zares veličastno in se z lahkoto zavihti na prvo mesto poletnih razčefukov. Jp, družba, Michael Bay je zame car za take filme, režiser, ki je CGI dvignil v nebo. In režiser, ki se mu ni treba opravičevati pred folkom, ki ne šteka kaj je to vrhunski razčefuk.

Ocena: 8/10

TRANSFORMERS: Age of Extinction

Da me boli kurac za hejterje prvih treh Transformerjev, ki so se mi zdeli super zabava, že veste. Prav zato se mi zdi škoda, da me tale najnovejši, ki ga je seveda spet režiral Michael Bay, ni tako zelo navdušil. Predolgo se vleče. Premalo duše in zabavnih sekvenc ima. Preveč je zmeden, ko pride do odločilnih zapletov. Mark Wahlberg, ki je menjal Shio Labeoufa, ni dovolj zrel, da bi imel 17 letno hčerko. Zabavni T. J. Miller nima dovolj minutaže. Stanley Tucci ni dovolj močan, da bi sprostil ozračje. Kelsey Grammer ni dovolj prepričljiv. Nicola Peltz pa je prozorna. Ne bom rekel, da nekaj prizorov ni nad oblaki, da posebni efekti ne trgajo oči in da Bay, ki je tako kot vedno obseden z velikimi plani, ne ve kaj dela. Toda celota ne prepriča povsem. Celota je slabša od prvih treh delov. Celota je dejansko film, ki ga nismo rabili. Še posebej ne na način, ki zaostaja za predhodniki, ki ga posekajo tudi ob treh zjutraj. Kar nekaj prizorčkov je preveč poceni in narejenih z levo roko. Dramsko ozadje Wahlberga in Peltzeve je pocukrano in dramaturško ubogo. Roboti pa med vsemi efekti in eksplozijami nekako ne pridejo dovolj do izraza. Četrti Transformerji niso slab film, problem je v tem, da to ni dovolj za pravo navdušenje gledalca. Amen.

Ocena: 6/10

TRANSFORMERS: The Last Knight

Nop, Anthony Hopkins ne pomaga, da tole ne bi bil zares neumen, razvlečen in zmeden film, ki izgleda tako, kot da bi ga sestavili iz prizorov, ki so ostali na montažnem pultu pri prejšnjih štirih Transformerjih. Skoraj tri ure nepovezanega sranja, kjer je samo "Fuck you" malega robotka kul, ostalo pa ostane daleč zadaj. No ja, pa morda prizor, kjer Optimus Prime svoje nasprotnike vpraša, če so pozabili, s kom imajo opravka. Mark Wahlberg se sicer trudi, a mu otročji scenarij ne omogoča, da bi zares skočil iz CGIja in nam pokazal, da ni le še en poseben efekt. Čas je, Michael Bay upokoji tole franšizo. Da končno pošteka, da mu je zmanjkalo idej in svežine. Tudi njegovi značilni razkošni slow motioni tokrat namreč delujejo precej upehano in premalo atraktivno. Vem, da mnogi hejtate že od prvega dela dalje, ampak tokrat se bom moral strinjati z vami, da je Bay resnično posnel slab film, kjer bi moral gledalec zahtvati nazaj denar za vstopnico. 

Ocena: 4/10

 

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers