TITANIC (1997)

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Ko je Titanic, še vedno eden najdražjih filmov v zgodovini, leta 1997 premierno štartal v ameriških kinih, so se studijski šefi držali za glavo, saj je v prvem vikendu prinesel skromnih 20 milijonov dolarjev. Za Jamesa Camerona so že pripravljali leseni križ ter žeblje, dejstvo, da so skoraj vsi filmi, ki so jih posneli v vodi, vključno s Cameronovim The Abyss, žalostno pogoreli, pa je grozilo kot ledena gora. Če bi Titanic namreč hotel ujeti čisto nulo, bi moral prislužiti vsaj 300 milijonov, kar pa je bilo glede na začetne rezultate seveda malo verjetno. Dolg je bil tri ure, gledalci so poznali zgodbo, predfilm pa ni obljubljal kaj posebej spektakularnega in velikega. Pač znano štorijo o največji ladji na svetu, ki se je usodnega leta 1912 zabila v ledeno goro in potonila na dno hudo mrzlega morja. To je vse in to je bilo za otvoritveni vikend premalo. Toda potem se je zgodil čudež, saj je Titanic 20 milijonov prislužil tudi drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi vikend. Še več, peti, šesti in sedmi vikend jih je prislužil celo 40. Dlje kot je igral, več je služil. Dlje kot so ga vrteli, več ljudi je sedelo v kinematografih. In v temo dvoran so prišli tudi dedki in babice, ki so tam nazadnje sedeli leta 1939, ko je igral V vrtincu. In leta 1959, ko je igral Ben Hur, dobitnik rekordnih enajstih oskarjev. Jasno, enajst oskarjev je potem dobil tudi Titanic, James Cameron, king of the world, pa vse do Avatarja ni posnel nobenega filma več.

Razloge za uspeh Titanica, ki je samo v Združenih državah ruknil 600 milijonov dolarjev, je seveda treba iskati v preprosti ljubezenski zgodbi, v reciklaži Romea in Julije, ki je več kot odlično vžgala tudi na velikanski ladji. Tudi v rimejku najbolj znane in odmevne nesreče v človeški zgodovini. In tu sta Jack (Leonardo DiCaprio) ter Rose (Kate Winslet), Romeo in Julija, sadova prepovedane ljubezni, ki se ljubita v avtomobilu. No ja, na ladji, kjer ta avtomobil stoji in čaka, da se bo lahko odpeljal v New York. Pred kip svobode, ki ga je leta 1912 na žalost ujela le peščica preživelih potnikov. In pozor, James Cameron film prične s podvodnimi posnetki pravega Titanica in s spomini ostarele dame (Gloria Stuart), ki trdi, da je prav ona lastnica mitskega obeska, da je prav ona mlada Rose in da je prav njo golo naslikal zapeljivi Jack. Do Avatarja največji film vseh časov, ki me, če sem iskren, v kinu ni navdušil povsem do konca, kar pomeni, da sem bil presenečen, da je potem dobil toliko oskarjev. Zdel se mi je pač zelo dober film katastrofe, nekakšna spolirano romantična in seveda spektakularnejša inačica kultne Pozejdonove avanture. Nič več kot to, res pa je, da so tri ure minile kot namazane, kar je bil alarm, da gre očitno za nekaj velikega. Ko sem si ga čez deset let ogledal drugič, tokrat seveda na televiziji, sem opazil vse tisto, kar mi je prvič ušlo. Tudi zelo prepričljivo dramaturgijo, povsem solidne dialoge, karizmatične sekvence pred srečanjem z ledeno goro in prikaz potapljanja ladje, ki se mi je zdel še bolj dovršen kot leta 1996.

Titanic je brez dvoma najbolj “človeški” Cameronov film, dejansko posebnost v njegovem hight tech opusu, kjer pa prav posebni efekti spet igrajo ključno vlogo. Seveda ne sami zase, marveč kot del razkošne dramsko ljubezenske zgodbe, kjer Billy Zane odigra zoprnega zaročenca Kate Winslet, Kathy Bates pa znamenito nepotopljivo Molly. Spektakel prvega razreda in film, ki so ga znali na pamet tudi otroci v vrtcu. Torej ne samo film, marveč tudi dogodek in pop fenomen, ki preračunano v današnji denar še vedno krepko poseka Avatar.

In James Cameron ga je čez čas znova poslal v kina. V 3D verziji, da se razumemo. Na stoto obletnico trka z ledeno goro. Pa očitno tudi zato, ker ogromno mladine še vedno nima pojma, da ne gre le za film, ampak da se je vse skupaj zgodilo tudi v resnici. Jp, prav ste prebrali, ko je prenovljena verzija prišla v kina, so twitter preplavila sporočilca, da je Titanic obstajal tudi v resnici in da tega folk ni vedel dokler ni poguglal. Jebat ga, Titanic je tak filmski fenomen, da ni nihče verjel, da je šlo za resnično ladjo, se pravi tako legendaren film, da mnogi niso niti pomislili, da se je ta znamenita ladja potopila tudi v resnici. In ko smo že pri fenomenih, sedaj po petnajstih letih film še vedno zgleda odlično. Še boljše kot leta 1998, ko je prvič prišel tudi v naša kina. Takih filmov ne delajo več. Z lahkoto ga spet proglasim za najboljši film leta. Vse štima, jebemti. Celo vsi tisti dialogi DiCapria in Winsletove, ki so se mi nekoč zdeli kanček preveč pocukrani. Cameron je res posnel mojstrovino, nepozabno in veličastno mešanico ljubezenske zgodbe in filma katastrofe, ki deluje tako zelo prepričljivo, da gledalec komaj diha. Titanic je esenca dobrega filmanja in ena najboljših pop corn uspešnic, če ga že moram vkalupiti v to špuro. Večen film, ki ga je Cameron preoblekel tudi v 3D in glede na vložek 14-ih milijončkov znova pošteno napolnil svoje žepe ter presegel magični dve milijardi zaslužka.

Lep film, zelo močan v ljubezenski zgodbi glavnih junakov Jacka in Rose, dejansko tipični ljubezenski trikotnik, kjer tudi Billy Zane kot njen zaročenec Caledon “Cal” Hockley deluje zelo okej. Pa navdušen sem bil nad prikazom bogatih potnikov, ki jim je malo mar za navadno rajo in med potapljanjem ladje reševalne čolne v vodo spuščajo na pol prazne. Pa panika, zelo dobro je posneta in izpeljana. Pa boj za življenje, ko postane jasno, da se bo ladja potopila. Pa junaški prizori kapetana (Bernard Hill), članov orkestra in inženirja (Victor Garber), ki si je zamislil izgled ladje. Pa Roseina preobrazba, kjer z Jackovo pomočjo spet zadiha in se odpne iz dolgočasnega in potlačenega kalupa, v katerega jo zaradi finančnih težav sili njena mama Ruth (Frances Fisher). Pa vsi tisti kultni prizori na krovu ladje, kjer se prvič poljubita Jack in Rose. Pa veličastna Gloria Stuart, ki v današnjem času pripoveduje zgodbo ekpi Billa Paxtona, in na koncu v morje vrže diamant. Krasni prizori, res. Pa sekvenca, kjer Jack naslika golo Rose, s katero se potem ljubita v avtomobilu. Pa žurka v delavskem razredu, kjer se Rose sprosti med plesom. Pa učenje pljuvanja in bežanje pred zoprnim Davidom Warnerjem. Pa trenutek trka v ledeno goro. Pa šokantni in tragični prizori potnikov, ki padajo v ledeno morje. Pa Molly Brown, ki pribije nekaj ostrih in se na koncu zaman bori za vrnitev čolna. Pa iskanje preživelih v ledenem morju. Pa krasna glasba Jamesa Hornerja in finalni song Celine Dion. In seveda prizor, ko se Rose zave, da je Jack mrtev in ga spusti v globino morja. Čudovito, res. Ma spet sem se zavedel kako zelo dober film je Titanic in kako zelo si zasluži kino tretma. Vse ostalo je zanj žalitev.

Ne rečem, da tu in tam ne pade kakšna dramaturška luknja, toda celota je mojstrovina. Je zares nepozaben, legendaren, velik, mitski in večen celovečerec, kjer sem spet jokal kot najstnica. Titanic je film, ki se te dotakne četudi nisi ravno saker na čustva. Ne moreš se mu upreti. Narejen je tako zelo karizmatično in prepričljivo, da te posrka in da se z njim pelješ na poslednje potovanje. Tudi zaradi Leonarda DiCapria in Kate Winslet, ki sta enkratna in ju na tak preprosto učinkovit način ne bi mogel nadomestiti nihče drug. Pa naj končam s 3Djem. V bistvu je skorajda neopazen. Niti za manj je več špuro ga ni, če sem iskren. Cameron je pač rabil razlog, da bi gledalce spet zvabil v kina. Nepotrebno, saj bi prišli tudi zaradi stoletnice potopa. In zato, ker je Titanic pač večen film. Je pa zanimivo, da se je poleg vseh tekočih 3Djev zdaj začel tudi revival starih 2D filmov, ki jih bodo očitno na polno metali v kina in lovili trend. Samo lani so tako v 3D preoblekli novo Vojno zvezd, Levjega kralja in Lepotico in zver. Vojna zvezd me v taki obliki ne zanima kaj dosti, bi si pa z veseljem ogledal Levjega kralja in Lepotico in zver, ki pa so ju naša kina butasto prezrla. Titanica seveda niso mogla, Titanic je tudi po tolikih letih in neštetih tv ponovitvah, še vedno keš mašina. Itak.

Ocena 10/10

2 COMMENTS

MacGyver
03 Sep 2017
Andrej, film ni prinesel nič novega in je bil dolgočasen? Ti to resno? To je verjetno edini film, pri katerem lahko rečem ,da ga danes (več kot 20(!) let kasneje) ob vsej napredni tehnologiji ne bi mogli posneti bolje - prikaz potopa ladje je tako vrhunski, da ga noben CGI ne bi mogel izboljšati. Definitivno eden prelomnih filmov in upam si trditi, da filma o potopu Titanica (kljub temu, da gre za tako odmeven dogodek, ki kar vabi po filmskem upodabljanju) sploh ne bodo poskušali več posneti... Največji problem še vedno ostaja dejstvo, da folk ob tem filmu takoj pomisli na ljubezensko zgodbo in zato že apriori popolnoma neupravičeno pljuva po filmu.
AndrejM
03 Sep 2017
In dobili dolg film, ki je precej dolgočasen in ni prinesel nič kaj nivega. Desetka? Ja kaj si pa kaj takega skadil, da si dal desetko temu filmu :)?

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers