THE DEVIL'S ADVOCATE

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Film, ki ga morejo nujno videti vsi odvetniki, da bodo končno dobili ugovor vesti. Hudičev odvetnik je moderna verzija Goetthejevega Fausta. Cruiseova Firma, ki so jo režirali v peklu in tako imenovani final cut prepustili hudiču. Odvetnik, ki so mu v rit zbasali filme Rosemary’s Baby, The Omen, The Exorcist in Angel Heart, ter ga vprašali, če hoče še vedno biti odvetnik. Izredno prebrisana satira na nečimrnost, vonj po denarju in neustavljivo željo po uspehu. Film s tremi konci, kjer Keanu Reeves seksa z dvema ženskama hkrati, četudi je v njegovi postelji le ena. Film z najmanj stotimi obrazi in film, ki bi kot za šalo lahko nosil oznako 666. Zelo dobra in z južnjaškim naglasom opremljena igralska predstava Keanuja Reevesa, dovolj prepričljiva Charlize Theron in Al Pacino, ki pretirava kot že dolgo ne. Očitno zavoljo Donniea Brasca, kjer je moral biti tiho. Ultimativni boj med dobrim iz zlim, ki nas vpraša: “Kaj je hujšega od človeka, ki je dušo prodal hudiču.” In odgovori: “Odvetnik, ki je dušo prodal hudiču.” Eden tistih filmov, ki ga je skoraj nemogoče opisati z besedami. In Keanu je Kevin Lomax, mladi, obetavni, sposobni, slave željni, sebe polni in nečimrni odvetnik, ki je na sodišču ravnokar zmagal primer, kjer je šlo za nadlegovanje osnovnošolske deklice. Tisti pravi odvetnik brez ugovora vesti, ki ga ne bi motilo, če bi branil O. J. Simpsona. Celo Hitlerja, kateremu bi brez sramu dokazal nedolžnost. Poroto bi verjetno prepričal, da je možakar med leti 1939 in 1945 živel na Marsu, kar pomeni, da ni za drugo svetovno vojno niti slišal, kaj šele povzročil genocida. Kevin Lomax je torej tako zelo prebrisan odvetnik, da bi aresta rešil tudi Charlesa Mansona in Metoda Trobca, križa pa Jezusa Kristusa. Seveda, če bi mu pri vsem tem pomagal hudič, ki pravi, da je bog baraba, ker človeka obdari z nagoni, potem pa izgine in se od zgoraj smeji kot nor. In naš Kevin Lomax sedaj dobi še primer pedofila, ki očitno zanima firmo zloglasnega Johna Miltona (Al Pacino), ki na neki zabavi za njim pošlje svojega ovaduha (Ruben Santiago Hudson) in mu ponudi delo. Jasno, Lomax reče ja in uživa sto na uro. Kot vsak pravi odvetnik. Skupaj s preprosto ženko Mary Ann (Charlize Theron) jo mahneta v New York, kjer mu Milton najprej dodeli primer nekega vudu tipa (Delroy Lindo), ki je sredi mesta zaklal kozo, potem pa je njegovo še najbolj zloglasno sojenje bogatemu Alexandru Cullenu (Craig T. Nielson), ki naj bi ubil več ljudi kot O. J. Simpson. Razkošno stanovanje in VIP zabave seveda pašejo zraven, dejstvo, da Kevin zaradi preobilice dela začne zanemarjati svojo ženko, pa je prav tako več kot očitno. In tu se začnejo težave, predvsem pri nič hudega sluteči Mary Ann, ki jo matrajo prividi in sanje o posilstvu. Kot Mio Farrow, junakinjo prej omenjenega filma Rosemary’s Baby. Čeprav film začne močno pretiravati in svojo zgodbo opremi z neumno znanstveno fantastiko, gledalca veš čas zanima kaj tiči v ozadju, saj sumi, da je naslov filma le prispodoba za nekaj povsem drugega. Da se Kevin Lomax kljub ženinim težavam na veliko druži z uživaškim Miltonom in postane obseden z njegovo sodelavko Christabello (Connie Nielsen), je več kot razumljivo, saj je odvetnik, željan takih reči, ki se ne zaveda v kaj se je dejansko spustil. The Devil’s Advocate je tako film, ob katerem gledalec do konca ne ve ali je v dramski triler res vpletena znanstveno fantastična grozljivka, ali pa gre morda cel čas za satirično ironične prispodobe sodnega procesa, boja med dobrim in zlim, dejstva nečimrnosti ter želje po uspehu in bogastvu. Četudi bo film zaradi pretiravanja morda izgubil nekaj gledalcev, na koncu sledi preobrat, ki pojasni vse, kar je treba. Šok, zavoljo katerega boste na sedežu obsedeli za vedno. In prav ta preobrat, no ja, zaključek, postavi piko na i in v kontekst spravi celo butaste prizore v cerkvi, kjer Pacino s prstom segreje vodo. Toda pozor, film ima tri konce, ki jih servira enega za drugim in se igra z gledalčevim dojemanjem zgodbe. Kaj igra, gledalca skuša sesuti v prah. Ko sem videl razplet pred prvim koncem, sem bil kar malce razočaran. Ko je bil na vrsti prvi konec, sem bil delno pomirjen in še vedno slabe volje, da so mi uničili izredno zanimiv film. Ko se je izkazalo, da konec sploh ni pravi konec ampak samo izvrsten trik, je bil film že popolnoma moj, saj so vse slabe reči takoj postale odlične. A ker tudi to še ni bilo vse in ker je tisto, kar je sledilo potem, še boljše, preprosto nisem mogel verjeti svojim očem, zato sem zaključil, da je pri scenariju, ki ga je pomagal napisati tudi Tony Gilroy (z režiserjem Hackfordom sta sodelovala že pri briljantni zadevi Dolores Claiborne), prste zraven vtaknil sam hudič. Pri filmu The Game je več koncev zgodbo uničilo, The Devil’s Advocate pa ravno zaradi tega postane mojstrovina. Kot sem dejal že na začetku, tole je film, ki ga je izredno težko opisati z besedami. Film, kjer obe glavni igralki pokažeta veliko poguma pri erotičnih prizorih. Film, kjer Pacino govori japonsko, rusko, italijansko in špansko ter se odklopi do konca. In film, kjer gre doktor Faust pač v New York. Karizmatično, slečeno, divje, napeto, ostro, smešno, globoko, srhljivo in boljše kot vsi odvetniški vici skupaj. In John Milton, drugi največji angleški pesnik, katerega epi so govorili o boju med dobrim in zlim, o tem, da satan ni samo nosilec zla, temveč tudi upornik zoper božjo voljo. In da ne pozabim, Donalda Trumpa k Pacinu sicer ni bilo, je pa posodil svoje stanovanje.

Ocena: 8/10

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers