SUPERMAN RETURNS

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Zakaj svet potrebuje Supermana? Ko je Christopher Reeve leta 1987 v zelo slabem četrtem delu Supermanovih prigod svoje ogrinjalo za vselej obesil na klin in se potem sredi devetdesetih fatalno poškodoval pri padcu s konja, so se zgodili enajsti september, napad na London in cunamiji, se pravi tri hude katastrofe, ki bi jih lahko rešil prav Sups, kot ga je v tretjem delu prijateljsko poimenoval Richard Pryor. In da je Lois Lane (nekoč Margot Kidder, zdaj Kate Bosworth) ravno v tem času, v času hude krize, napisala članek, da svet ne potrebuje Supermana in zanj prejela celo Pulitzerjevo nagrado, je nespametno. Tako zelo, da je bil skrajni čas, da se »the man of steel«, gospodič El, vrne nazaj in pokaže, da je še vedno najboljši. Kljub temu, da mu štrene mešajo Batman, Spider-Man, Možje X in Fantastični štirje. In novi Superman, ki ga ravno prav elegantno, lepo, kičasto, zmedeno in ponosno igra Brandon Routh, sicer neverjetna kopija mladega Reevea, premore dovolj svežine, izvirnosti in idej, da ga vzamemo za svojega. Da smo resnično veseli njegove vrnitve, ki bi lahko bila znatno slabša, preveč otročja in površna. Samo pomislite kako grozno bi bilo, če bi ga igrali Nicolas Cage, Ashton Kutcher, Josh Hartnett, Brendan Fraser in Paul Walker, ki so stali v vrsti. To bi bilo zelo narobe, saj Superman ne potrebuje znanega igralca, marveč atmosfero nepozabnega originala iz leta 1978. In mladeniča, ki nas spominja na nesrečnega Reevea. In to so glavne odlike novega filma, ki so seveda vzele nekaj zaslužka in gledalcem očitno servirale premalo komercialen projekt. To ni poceni rimejk, to je dovolj kvaliteten predstavnik žanra, ki skuša parirati originalu. In pozor, z nami je tudi Marlon Brando, Supermanov očka Jor-El, ki je v prvem delu za deset minutk svojega poziranja pobasal več denarja kot vsa ostala ekipa. Če ne bi umrl, bi se tokrat verjetno zgodilo isto, saj je mladi Routh v denarnico pospravil le milijonček dolarjev. Če se je vrnil Brando, no ja, vrnil se je le s starimi posnetki, je jasno, da se je vrnil tudi zloglasni Lex Luthor (nekoč Gene Hackman, sedaj Kevin Spacey), Supermanov večni nasprotnik, ki hoče tokrat sredi morja zgraditi svoj kontinent in razčefukati Ameriko. Kot Osama bin Laden, le da ima več idej in denarja za svoje nore projekte. Jasno, Superman Returns ni rimejk originala iz leta 1978, kakor tudi ni njegova bleda kopija. Je dober, eleganten, dinamičen in dovolj kvaliteten poklon franšizi, ki je po mojem mnenju rabila točno tak film. Še posebej zato, ker je zaman letela celih deset let in se lovila na številne igralce in še bolj številne scenariste ter režiserje. In le kdaj je svet bolj potreboval Supermana, če ne ravno leta 2006, ko se je začela vojna med Izraelom in Libanonom. In nekaj let kasneje, ko so se začeli najhujši potresi v človeški zgodovini. Ko tega Supermana gledam danes, mi je še bolj všeč zaradi novih filmov, ki so preveč reseni, preveč akcijski in premalo nostalgični. 

Ocena: 8/10

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers