SEARCHING FOR NEVERLAND

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Začel bom z zapisom, ki sem ga na Facebooku objavil 25. junija, na dan smrti Michaela Jacksona. 

Takole je šel.

Nikoli ne bom pozabil 25. junija, leta 2009. Usoden dan. Dan, ko je umrla glasba. Dan, ko nas je zapustil Kralj plesa, glasbe in šova. Nikoli mu ne bo enakega. Bil je tako zelo popoln paket, da se človek vpraša, če ni bil doma iz kake druge galaksije. Glasbeni genij, ki je perfektno združil old school z novimi trendi, ki si jih je izmislil sam. Ikona, kult, legenda in pop fenomen, ki se mu je pogojno približal le še Elvis Presley. Njegova pesmi so greatest hits glasbe na splošno. Njegov ples pa je bil čista čarovnija, kateri sta se poklonila tudi Gene Kelly in Fred Astaire. Še vedno me jezi in žalosti, da so ga mediji tako zelo uničili. Da so ga sesuli ravno tam, ko je bil najbolj občutljiv. In da je imel tako veliko sovražnikov, ki se mu nikoli niso opravičili za vse krivice in laži, ki jih je moral pretrpeti. Bil je poslednji Peter Pan in tako velika zvezda, da sta ob njem zbledela celo Prince in Whitney Houston. Pa še vedno me strašno moti, da mnogi pozabljajo, kako velik humanitarec je bil. In kako veliko denarja je dal za revne in bolne. In kako zelo mu ni bilo vseeno za naš planet in za pomoči potrebne ljudi. Njegova smrt bo za vedno zavita v tančico skrivnosti. Veliko se ve, ampak še vedno premalo, da bi zagotovo vedeli, kaj hudiča je tistega usodnega večera počel jebeni Conrad Murray, ki mu je dal injekcijo propofola in ga pustil brez nadzora v postelji. En dan prej je veselo vadil za prihajajoče comeback koncerte, nekaj ur kasneje je bil mrtev. 

Nikoli ne bom pozabil, kako sem na ta usoden dan za Čarli TV pripravil posebno oddajo o njegovi smrti, kjer sem k sodelovanju poklical številne slovenske glasbenike. Bil sem edini pri nas, ki je izvedel kaj takega. In edini, ki je tako oddajo takrat speljal v živo. In pazi to, teden dni prej sem mu ravno tako posvetil posebno oddajo, vrtel videospote in čvekal o krivicah, ki so se mu dogajale. Kot da bi čutil, da pride nekaj grozljivega, nekaj takega, kar me bo sesulo na prafaktorje. 

Na tem mestu se moram zavaliti tudi Sebastjan Artič, ki je blagoslovil obe oddaji in mi dal proste roke. To sem nujno rabil. Če ne bi dal iz sebe, bi mi razfukalo srce in drušo. Michael Jackson je bil namreč moj top pevec vseh časov. Bil sem tak fan, da ne znam povedati. In njegova smrt me je tako zelo potrla, da se nisem pobral še nekaj časa. 

Še danes me stisne, ko pomislim, da ga ni več. In da življenje pač teče dalje brez njega kot da je vse okej. Pa ni, jebeno ni. Ko umre tak človek, se bi morala za vedno ustaviti tudi Zemlja. 
Michael Jackson, hvala ti za vse nepozabne spomine. Vedno sem bil in bom ostal tvoj gromozanski oboževalec in podpornik. 

Ti pa boš za vedno faking Moonwalker in Kralj.

No, zdaj pa k filmu, ki je seveda naletel na precej hejta in slabe volje.

Nepotrebno, saj gre za čisto okej biografijo. Za iskren, čustven in insajderski vpogled v zadnja leta Jacksonovega življenja, ko se je z otroki selil iz mesta v mesto, zapadel v finančne težave in se skušal na vsak način izogniti vrnitvi na oder, ki mu ni pa ni dišala, saj se je zavedal, da ni več v pravi formi. Navi, njegov number one oponašalec, ga ujame čisto solidno. Na trenutke celo vizaualno strašljivo podobno, če prav pomislim. Skratka, tako, da gledalec nima nobenih težav s spremljanjem zgodbe. Tale biopic je čisto fin spomenik zadnjim letom Michaela Jacksona. Naslika ga pozitivno in takega, kot je bil verjetno tudi v resnici, saj gre za dramatizacijo knjige dveh bodyguardov, ki sta na Jacksona pazila noč in dan. Ves čas sta bila na njegovi strani, zato ni razloga, da bi se v knjigi lagala in da bi biopoic namerno streljal v temo. Jackson bo za vedno enigma, zato je več kot super, da oboževalci izvejo kako novo fora iz njegovega življenja. Recimo to, da je bil nor na komad My Prerogative. Da je v kinu z otroki gledal filme Charliea Chaplina. Da je imel zablokirane račune. In da je bil obseden z zasebnostjo svojih otrok, pa četudi je po drugi strani svoje oboževalce spustil zelo blizu. Tudi naslov je super. Tudi naslov ujame tragiko Jacksonovega življenja. Ves čas je iskal svoj Neverland. Ko ga je naposled le našel, pa so mu ga zadrekali in je moral oditi. Kakorkoli že, Searching For Neverland je vsekakor vreden ogleda. Tako za najbolj goreče fane, kot tudi za tiste, ki so bolj kot ne ravnodušni. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker zgodba lepo pokaže, da je bil Jackson v zadnjih letih svojega življenja najbolj od vsega ljubeč in skrben očka svojim otrokom. 

Ocena: 6/10

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers