PREBUJANJA

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Prebujanja so zelo dober slovenski film, kjer režiser Peter Bratuša vrhunsko vodi svojo igralsko ekipo. Katarina Čas, ki je tokrat za spremembo oblečena, je boljša kot kdajkoli prej. Je tako zelo dobra, da človek pomisli, da sploh ni Katarina Čas, ampak kakšna Polona Juh, jebemtiš. Prizori, kjer se prepira s svojim možem Jurijem Zrnecom, so zares vrhunski in taki kot jih v slovenskem filmu nismo ravno vajeni, če ga ne režira ravno Metod Pevec. Isto velja za Sebastiana Cavazzo, h kateremu se preseli njegova mlada in večkrat slečena študentka Saša Pavlin Stošić. Tako dober še ni bil. Ali še bolje, s to vlogo se odkupi za vse svoje povprečne vloge pred tem. Dialogi in situacije med njim in Stošićevo so izjemno dobri, resnični ter prepričljivi. Taki, o katerih lahko recimo Nejc Gazvoda le sanja. Junaki v njegovih filmih so brezvezni, nerealni in privlečeni za lase. Za razliko od filma Prebujanja, kjer so čisto nasprotje in takšni, da bi se lahko zgodili tudi prvi vaših sosedih. Isto velja za tretji par filma. Za Primoža Pirnata in Jano Zupančič, ki se po dolgih letih spet srečata in končata v hotelski sobi. Super film, res. Malo takih zadnje čase, ko pride do slovenskega filma. Kot ameriški Closer, le da ne rabi drugega kot tri različne sobe in dialoge, ki so tako zelo dobri, da gledalec komaj verjame. Gledljiv, zabaven, globok, učinkovit, moderen, karizmatičen in prepričljiv film, ki bi si v kinu seveda zaslužil več pozornosti. 

Ocena: presežek

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers