KOšARKAR NAJ BO

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Že ko sem z režiserjem Borisom Petkovičem sodeloval pri njegovem prejšnjem filmu Utrip ljubezni, kjer sem imel drobno vlogico varnostnika, mi je bilo jasno, da ima gospod posluh za igralce, za zgodbo, za tempo, za montažo, za kamero in za vse tisto, kar mora imeti slovenski film, če noče prazne dvorane. Petkovič je en tak prijeten in fajn možakar, ki mu je kmalu postalo jasno, da Slovenija ni pripravljena na njegove art filma iz Pariza, ampak da mora začeti delati prikupne komercialne projekte, s katerimi si bo ustvaril imidž in se morda kdaj kasneje spet vrnil h svojim koreninam. Košarkar naj bo, sicer zelo uspešen mladinski roman, je čisto soliden slovenski film, ki gledalca začara s simpatičnostjo in prikupnostjo kot prva srednješolska ljubezen. Resda ima nekaj napakic in zelo sterilno igro glavnega junaka Klemna Kostrevca, toda nič usodnega in takega, da bi mu lahko zamerili. Urica in pol mine kot bi trenil, Petkovič pa preprost in neobremenjen scenarij suvereno odvodi od začetka do konca. In tukaj je Gaja Filač, ki igra Metko, punco naslovnega junaka Rante. Odlična je. In zelo veliko karizme premore. Pa kamera jo ljubi in obožuje kot nekoč Kajo Štiglic v Poletju v školjki. Če bi živela čez lužo, bi bila čez noč zvezda. Ker živi pri nas, pa se bojim, da bo svoj nasldnji film dobila čez deset let, ko bo lahko igrala samo še mame deklet, ki jih igra zdaj. Soliden je tudi Matija Brodnik kot Smodlak, Rantin sidekick, ki ga navduši za košarko. Ki v njegovi višini vidi potencial in ga predstavi šolskemu trenerju Marku Miladinoviću. Scenari je, kot sem že povedal, sila preprost, kar pa je za mladinski film čisto super in ne moti. Če rečem, da je Petkovič v slovenski film znova pripeljal mladinski film, ne zgrešim kaj dosti. To pa je za naše razmere seveda več kot hvalevreden dosežek. 

Ocena: vredno ogleda

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers