CLOUD ATLAS

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Evo ga, Cloud Atlas, eden izmed najbolj ambicioznih filmov vseh časov, sicer pa delo treh različnih režiserjev, ki so dejansko posneli vsak svoj film. Jp, Cloud Atlas je omnibus, je film, ki ga ne bi zmogel niti Terrence Malick. Resda pretenciozen, prenapihnjen in preteran, toda tako zelo veličasten, poseben in drugačen, da ga je treba videti vsaj trikrat, da ujameš njegovo veličino in vse tiste najbolj banalne povezave med posameznimi zgodbami in časovnimi obdobji. To je scena Stanleyja Kurbicka in Odiseje 2001, pa scena prej omenjenega Terrencea Malicka in filma The Tree of Life, pa filma Being Human, ki ga je leta 1994 z Robinom Williamsom v glavni vlogi posnel John Forsyth. To je mešanje različnih žanrov, mešanje kvalitete in kvantitete, mešanje preprostih štosev na prvo žogo in zahtevnih filozofskih vprašanj. To so časovni preskoki, tako zelo hitri, redni in intenzivni, da jim gledalec komaj sledi. Najprej smo v devetnajstem stoletju, nato smo v sedemdesetih, potem skočimo v daljno preteklost, nakar smo spet v sedemdesetih in še enkrat v devetnajstem stoletju, pa spet v daljni prihodnosti. Kot sem že povedal, vsi ti preskoki so tako zelo intenzivni, da nam skurijo možgane, saj se v vsakem časovnem obdobju in v vsaki zgodbi, ki poteka istočasno, dogajajo zelo intrigantne, napete in zanimive stvari, kjer gledalca zanima, kaj se bo zgodilo, kdaj se bo zgodilo in kakšne bodo povezave med posameznimi zgodbami, prizori in junaki. In ko smo že pri junakih, igrajo jih isti igralci, ki so zamaskirani v različne like, rase in spole. To je čisti freak show, jebemti. Tako zelo zanimiva in učinkovita ideja, da gledalec res ne more verjeti. To ni le dvojni lik za istega igralca, to so fore, ki jim ne bi bil kos niti Eddie Murphy, mojster za take štose v filmih Harlem Nights in The Nutty Professor. To so igralske bravure, kjer bi morali Tom Hanks, Halle Berry, Hugh Grant, Jim Broadbent, Susan Sarandon, Hugo Weaving, Jim Sturgess, Doona Bae, Keith David, Ben Whishaw in James D’Arcy dobiti oskarja za vsak lik posebej. To ni le maska, to so karakterji, kjer človek komaj verjame, da gre za istega igralca, pa četudi ga dejansko prepozna po faci. Da je prav Hanks najboljši od vseh, seveda ni treba posebej poudarjati. Hanks je v vseh šestih likih, ki jih igra, tako zelo fenomenalen, da sem mu komaj sledil. Nekaj podobnega lahko rečem tudi za pet vlogic Jima Broadbenta, ki je prav gotovo eden izmed najboljših igralcev svoje generacije. Pa Hugo Weaving, tudi on je bil odličen. Pa Halle Berry ravno tako. Nimam pripomb, resno. To so resnično mojstrske vlogice, pravi karakterni dodelanci, ki jim boste s težavo našli par v kakem drugem filmu. Ne bom rekel, da Cloud Atlas nima napakic, rekel pa bom, da nobena ni usodna, ali še bolje, vse se porazgubijo v veličastnosti in izvirnosti ideje, ki si res zasluži globoko spoštovanje. Brata Wachowski, sedaj po novem kot veste brat in sestra, avtorja kultne Matrice, ki tudi tokrat šprica iz mnogih prizorov, in Tom Tykwer, režiser nič manj kultnega filma Lola Rennt, ki je svojo norost dokazal že v mojstrovini Perfume: The Story of a Murderer, so torej ustvarili filmski presežek, vizualno, fotografsko, scenografsko, kostumografsko in maskersko mojstrovino, ki je, če malce pretiravam, na novo odkrila sedmo umetnost. To ni le film, to je vizija, Kubrick in Malick špura, ki si jo lahko privoščijo samo popolni norci. In ki jo je treba seveda nujno doživeti na velikih platnih, magari vsak teden znova, da poštekaš, ujameš, obdelaš, predelaš in konzumiraš vse tisto, kar ponudi skoraj tri ure dogajanja, ki svoj vrhunec ponudi v zadnjih dvajsetih minutah, ki so tako zelo vrhunske, osupljive, katarzične in neverjetne, da gledalca pribijejo na sedež dvorane še dolgo po odjavni špici. Drži, Cloud Atlas je film, kjer je treba gledalca na koncu iz dvorane odnesti skupaj s sedežem.

Ocena: 8/10

REPLY:

 



iztokgartner.si

is mobile friendly
 

2016 © Renovatio  I  member PG group  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers